Prva letošnje tekma se je zgodila povsem nepričakovano, saj je na enem izmed kulinaričnih večerov, ki jih vsake toliko časa prirejam pri sebi doma prijatelj rekel, da ne more teči zaradi poškodbe in škoda je bilo, da že plačane štartnine ne izkoristim. Prireditev Mali kraški maraton me je presenetila, saj nisem pričakovala toliko ljudi v taki tekaški pripravljenosti že konec marca. Tek je bil odlično organiziran, vreme je pripomoglo k odličnemu vzdušju, navijači ob progi pa so narekovali še hitrejši tempo.
Kratki teki so zame kar izziv, saj sem bolj vzdržljive narave, na hitrosti pa bom morala še delati. Vendar sem izkoristila pomoč tekača, ki me je ujel in prehitel ter narekoval tempo. Brez njegove pomoči bi bil rezultat sigurno par minut slabši. Prav življenje je tisto, ki nam vsak dan znova pokaže, da je človek dober. Gospodu ne bi bilo treba teči tako, da je meni narekoval ritem. Zaradi tega je imel sam slabši rezultat. A je mogoče s tem, ko je videl kako vesela sem bila ob prihodu v cilj bilo njegovo odrekanje poplačano. Na koncu mi je bilo že kar zelo težko in slišal je kako stokam zadaj, vendar me je ves čas spodbujal z besedami. Včasih je res potrebna le beseda, da najdemo nekaj kar nas v tistem trenutku porine naprej in da moč.In tako ni le v športu, je v vseh stvareh, ki jih počnemo v življenju. Rezultat me je razveselil, saj je čas 36min in 54 s zame vrhunski in tudi noge so bile hitrejše kot na dolgih tekih. Še bolj pa me je razveselilo dejstvo, da so tekači res dobri ljudje in verjamem v dobre ljudi, ne le pri športu, ampak povsod. Šport pa nam lahko le pomaga, da postanemo boljši, ne le fizično…Rezultate tekmovanja si lahko ogledate tukaj.
