Ker je bilo prvič težko, naj bo še enkrat:). In se ponovno prijavim na polovičko, kjer te pričakajo s sloganom: alive in hell…pa se ne motijo veliko, 6 ur prijetnega trpljenja, kjer vmes uživaš v 20 odstotnih naklonih, panoramskih pogledih na Gardsko jezero, v daljavi vidiš Dolomite in, ko ne gre hitreje opaziš tudi gozdne jagode ob progi.
Jezero Idro, kjer se odvija dirka, se nahaja v bližini Gardskega jezera, le da je to veliko manjše, pa še vedno dolgo 17 km in veliko manj modeno, a zato verjetno bolj prijetno. V soboto je bilo ozračje povsem mirno, zelo malo tekmovalcev se je videlo naokoli. Izkoristili smo ga za uživanje in sončenje ob jezeru, polnjenje želodčkov, čofotanje, kofetkanje.
Nedeljsko jutro, prijetno sveže in že nabito z adrenalinom. Menjalni prostor poštiman tako kot ga imajo Iatlijani redko vidiš. Oprema na strani menjalnika, drugače si diskvalificiran. No, potem pa pozabijo na pravila no draft…važno, da je red v menjalnem prostoru in, da ne odpneš čelade 5 sekund prej.
Plavalni del v dveh krogih, izmerjenih na uč, kar je pomenilo, da smo plavali malo več. Ampak je bilo za vse enako:). Iz vode sem prišla res dobro. Lani je bilo isto dekle 2 minuti pred mano iz vode, letos sva skupaj slačili neopren.
Kolesarski del je obetal veliko:), 2900 višincev na 86 km proge, z izredno težkim zadnjim spustom. In bilo je tako; težko in vroče, vendar je minilo hitro, saj je proga razgibana. Najprej 10 km vzpona takoj pa plavanju, nato hiter del, 20 km ovinkov do spusta v mesto Gragnano. Nato nazaj vzpon iz Gragnana, po isti ravnini do naslednjega 8 kilometrskega vzpona, spust, in spet vzpon za gran finale. Ta vzpon pa ne pusti dihati prav nikomur, direkt gor, 20 odstotkov in ne pojenja :). In potem še tehničen spust do menjalnega prostora. Počutila sem se solidno, a ne kot bi si tisti dan želela…šlo bi lahko par minut bolje; toda po takem kolesarskem delu sem bila vesela, da sem prišla cela do teka.
Tekaški del v štirih krogih, zopet slabo izmerjenih, saj smo naredili za rezervo 2 km več, da se je nabrala 23ka:). Vsak krog je vročina bolj pritiskala in vsak krog sem bila manj sproščena…vmes sem hotela že odnehati, tekmovalka zadaj se mi je zdela vse bližje, volja je odhajala…potem sem si rekla, da bom vesela, če na teku ne zahodim…in nisem, pritekla v cilj, pokleknila od muke:) in končala na petem mestu…
V vsak pekel je treba tri krat:)…
