Ker je tekma lahko zelo dober trening sem letos opravila že z dvema pripravljalnima tekmama. Na tekmi se vedno potrudiš malo bolj kot bi se na treningu, saj te energija tekmovalcev in pozitivno vzdušje na prizorišču kar dvigneta. Na tekmi najlažje preizkusiš prehransko strategijo, ki jo nameravaš imeti na tekmi A, preizkusiš opremo, preizkusiš tehnike sproščanja, vidiš kako se počutiš pred štartom…Tudi, če narediš napako se lahko iz nje nečesa naučiš in razočaranje ni tako veliko kot na neki pomembni tekmi.

Trail Colio 24 km

24 aprila sem se preizkusila na gorsko tekaški preizkušnji in čeprav to ni moja disciplina me na Xtrem triatlonu v Avstriji čaka prav to. Udeležila sem se gorskega teka v dolžini 25 km in z 900 pozitvnimi metri višinske razlike v Brdih (Trail Collio). Čudovita izkušnja, kljub blatu in dežju. Tekli smo med vinogradi, skozi dve vinski kleti, drselo je, da so bili nekateri fino blatni od padcev, na nekaterih predelih so nam navezali vrvi po katerih smo se spustili navzdol; špartan raceJ bi lahko rekla. Srčni utrip na višku od začetka do konca, ni časa za počitek tudi, ko tečeš navzdol. Paziti moraš na korenine, kam boš stopil, kako boš stopil; zame kar nova izkušnja, ki pa si jo vsekakor želim ponoviti, saj je zaradi dinamičnosti 2h30min minilo zelo hitro.

Zajtrk je najlepši del dneva 🙂

Half triathlon Austria – the Mureck:)

7. maj pa je bil dan prvega letošnjega triatlona zame, nekateri ji pravijo vaška tekma, meni je bila super tekma, srednji triatlon v Murecku (razdalja pol ironman – 1,9 km plavanja, 90 km kolesa in 21 km teka). Čudovit dan, topla voda, odlično počutje. Dober spanec res veliko pomeni; iz petka na soboto sem res dobro spala, kar se mi ne zgodi prav pogosto pred tekmami. Mogoče sem bila bolj sproščena, saj sem tekmo vzela kot trening, namreč nisem posebej »spuščala« treninga ampak sem prišla na tekmo kar v treningu.

Za zajtrk sem imela tri jajca, nekaj mešanega sadja, kavo z medom in brezglutenski kruh. Potem sem 20 minut pred štartom vzela še energijski gel in zabava se je lahko začela. Plavala sem čisto sproščeno in prišla ven kot tretja ženska tekmovalka. Potem sem s povprečno hitrostjo okoli 35km/h opravila s kolesarsko progo. Trasa je bila hitra, ravninska z enim klančkom in spustom na glavo ter nato ostrim zavojem v levo, ne ravno najbolj zame, ki sem bolj štorasta. Malo nam je stvar otežil le veter, a nič hudega, saj je pihal vsem.

Potem pa me je čakal še tekaški del, ki ni uspel povsem kot bi si želela, saj sem ga začela kot prva, a me je nato italijanska tekmovalka ujela. Tekla je izjemno, jaz pa zase dobro, a ne dovolj hitro, da bi obdržala prvo mesto. Ker sem bila prvič letos na kronometer kolesu tudi noge niso bile navajene. To ni bila ravno najboljša izbira, a sem vedela, da bo tako.

V cilj sem prišla kot druga, v času 4h43 minut in z nasmehom. Vesela sem bila, da sem uživala, čeprav bi verjetno na tekaškem delu potrbovala malo več zagona in bi morala iztisniti malo več iz sebe, saj sem že naslednji dan na kolesu naredila 80 km in prav nič me ni bolelo…torej rezerve so…odlična trening tekma.

Dokler bom v cilju z nasmehom je to to…