Med iskanjem tekem, ki bi se jih lahko udeležila v avgustu mi je padla v oko polovička na jezeru Santa Croce…slabe tri ure iz Ljubljane, hitra proga in trasa veliko krogi, da so gledalci imeli priložnost za navijanje. Veliko lažje je slišati besede vzpodbude, pa ni važno od koga, kot biti sam seboj vseh 80 km.

Prihod na prizorišče že dan prej in uživanje ob pogledu na netopirje;) v zraku; surf in kite raj bi lahko rekli, zaliv malo spominja na Zlatni rt na Braču, le da si tu obdan z gorami. Na pot sem se podala z mamo in vse sva vzeli kot lep izlet, se peljali po starih cestah, namesto avtocestah, jedli v domačih lokalih, pili pravo italijansko kavo…nobene utrujenosti ali občutka, da imam naslednji dan pred seboj 2km plavanja, 80 kolesa in 20 teka…in prav je tako:), saj je potem vse lažje. Nepotreben stres jemlje energijo, ki je v tako vročih dneh še kako dragocena.

Ker je bil napovedan zelo vroč dan, sem že prejšnji dan pila veliko eliktrolitov in pazila, da ne pojem preveč vlaknin, saj drugače bi bila veselica na toaleti. Jutro je bilo prijetno sveže, neopren zaradi visoke temperature jezera prepovedan, štart pa kot se za naše sosede spodobi zamaknjen. Tokrat zaradi nevšečnosti, ki se je organizatorjem pripetila ponoči. Nepridipravi so ukradli boje, ki so bile nameščene v vodi, poleg tega pa še veliko materiala, ki je bil namenjen za nagrade tekmovalcem.

Štart deklet 5 min pred fanti, najboljše plavalke so mi zopet pobegnile, tako sem imela no draft 2km plavanja. Iz vode sem prišla kar sveža za 5 krogov kolesa okoli jezera. Vedela sem, da jih moram odpeljati čim bolj enakomerno in paziti, da vnašam dovolj tekočine in hrane. Vse se je izšlo po načrtih. Malo me je le motilo, da so me nekateri od tekmovalcev, ki sem jih prehitela kasneje ujeli, saj so vozili v skupini. A kaj čem, vedno bodo taki, ki ne upoštevajo pravil igre.

V menjalni prostor, kjer sem si obula nogavice in tekaške copate sem prišla kot tretja ženska. Vedela sem, da druga ni daleč prede mano in nekako slutila, da jo bom z enakomernim tekom ujela. Tudi to se je izšlo, že prvi krog sem jo dohitela. Prve pa nisem mogla, imela je hitrejši ritem, zato tudi nisem tekla na silo, ampak z nasmehom in enakomernim korakom pritekla v cilj…tako hitro je minilo, da sem šla še razteč:).

Telo se je tokrat res odzivalo kot se mora, nobene bolečine, krčev, samo jaz, moje srce, mišični sistem…delovali smo usklajeno. Če sem na zadnji tekmi ugotovila, da se moraš prepustiti toku in tokrat, da mora biti celoten sistem v harmoniji se že veselim naslednje tekme, ki mi bo dala novo znanje za življenje…

Šport nas uči:)…ni le orodje za dobro počutje in krpeitev telesa…

Povezava na rezultate:http://www.kronoservice.com/it/kstiming/schedaclassifica.php?type=nocomp&idgara=1069&idperc=1