Ekstremen dan na Xtremtriathlonu v Italji

 V nedeljo 17.7.2011 sem po dolgem času pred tekmo čutila metuljčke v trebuhu, saj sem vedela da je pred mano noro težka proga v čudovitem ambientu in v zelo dobri konkurenci. Pred mano je bilo 1500m plavanja v vodi, ki ima 15 stopinj, 40 km kolesa z 30 km ogrevanja (vmes dvema klancem po 2 km z 9% naklonom) in končnih 9,5 km vzpona na 1150 n.m.v. Po kolesu pa še pika na i, 10 km teka po vrhu planote San Simeone, 2 kroga po 5km z skupaj 320metri nadm. višine.

 

Štart je bil ob 12 uri, kar je bilo povsem v redu, da sem v miru prispela na prizorišče, da se je ozračje ogrelo, da sem napolnila želodček in se pripravila za plavanje. Štartali smo v dveh valih, najprej ženske in moški master s 15 minutami prednosti pred ostalimi tekmovalci. V vodi mi je bilo težko, zdelo se mi je, da so mi vse punce pobegnile, da nikamor ne grem in da bi mogoče kar morala odstopiti. Vendar to ni v moji naravi, tako sem opravila svojo počasno menjavo in se odpeljala z mojim najboljšim prijateljem na 40 km zabave. Že po prvih 15 minutah na kolesu sem prehitela tri dekleta in čez 5 min je mene kot blisk prehitel italijanski as Alberto Casadei. Prvih 30 km sem skušala prevoziti pametno in ne na moč, saj sem vedela da bo potrebno hraniti noge za vzpon. Povprečje do vzpona pa je bilo vseeno odlično, okoli 43,3 km/h. Potem se je začel slajši del proge, vzpon, ki se nikoli ne zravna in z povprečnim naklonom 7,6%. Trasa je zelo ozka in podlaga zelo grda, vendar razgled na jezero, reko, gore, poplača vse. Skušala sem ves čas držati hitrost okoli 11km/h in imeti visoko frekvenco. Na vrh sem prišla kot druga ženska, malo zagnala paniko, ko nisem našla vreče s supergami, ki so jo pripeljali s kombiijem na vrh in se podala na tek. Prva dva kilometra teka sta bila res težka, saj je bil klanec zelo strm, potem smo tekli po gozdu, blatu, kamnih…Tam se mi je kar odprlo, narava mi da pogona. Po odtečenem prvem krogu sem vedela, da le če še malo stisnem lahko končam zelo dobro preizkušnjo, ki mi je bila velik izziv. Ob spodbudah sestre, ki je pripešačila na vrh, saj drugače dostop ni bil možen sem pritekla v cilj kot druga med dekleti. Z nastopom sem bila res zadovoljna in v cilju so mi pritekle solze na obraz, vse je bilo tako kot sem si želela. Imela sem najboljši čas med dekleti na kolesu, tertjega v teku, v plavanju pa sem bila med zadnjim. Vendar nič zato, lepo se je učiti in se veselim novega učenja in novih nastopov.

Organizacija je bila odličina, od same internetne strani, preko organizacije varnosti, proge do mega pašta partya na koncu. Res lepa tekma, v prečudoviti naravi in z zelo dobrim in sproščenim vzdušjem. Priporočam vsem, ki uživajo v naravi in raje tekmujejo s seboj kot z ostalimi tekmovalci.

Povezava na stran s promo filmčkom